Eliminaatiodieetti koiralle ja kissalle - Kattava opas - Muotitassu

Dieta eliminacije za psa in mačko - Celovit vodič

Lukuaika: 13 min

Kaj je eliminacijska dieta in kdaj je potrebna?

Eliminacijska dieta je začasni, natančno omejeni prehranski preizkus, s katerim ugotavljamo, ali hišnemu ljubljenčku (psu ali mački) simptome povzroča alergija na hrano[1]. V praksi se hišnega ljubljenčka med eliminacijsko dieto hrani z eno samo novo hrano več tednov, pri čemer se vse prejšnje hrane in priboljški izločijo. Če se med preizkusom izboljšajo kožni ali črevesni simptomi ljubljenčka in se ponovno pojavijo, ko se stara hrana vrne, lahko sklepamo, da so simptomi povzročeni z določeno hrano[2][3]. Edini zanesljiv način za potrditev alergije na hrano je prav eliminacijska dieta, po kateri sledi kontrolirana izpostavitev prvotni hrani[4].

Dieta izločanja se priporoča, kadar se na primer pri ponavljajočih se težavah s kožo ali prebavili sumi na alergijo na hrano. Pred začetkom diete pa je pomembno odpraviti druge morebitne težave, kot so vnetja ušes ali kože, saj sprememba prehrane ne pozdravi vnetij, ki jih povzročajo bakterije ali kvasovke[5][6]. Prav tako je treba nadzorovati zunanje zajedavce (kot so bolhe) in okoljske alergene, da se ne zamešajo z rezultati prehranskega testa. Veterinar zna oceniti stanje ljubljenčka in svetovati pri izvajanju diete, saj dieta izločanja zahteva zavezanost in natančnost lastnika.

Opomba: Dieta izločanja ni primerna za vse situacije. Priporočljivo se ji je izogibati pri rastočih mladičih, brejih živalih ali zelo šibkih posameznikih, saj lahko enostranska prehrana povzroči prehranske pomanjkljivosti[7]. Po potrebi lahko veterinar prilagodi izločilno dieto za rastočega ljubljenčka, vendar se alergijske preiskave običajno načrtujejo izven obdobja rasti ali brejosti.

Alergije in atopija pri hišnih ljubljenčkih – pogostost in ozadje

Alergije pri hišnih ljubljenčkih lahko na grobo razdelimo na atopične nagnjenosti, ki izvirajo iz okolja (npr. cvetni prah, pršice, plesni) in prehranske alergije. Pri psih je atopija (t.j. atopični dermatitis) bistveno pogostejša – ocenjuje se, da približno 10–15 % psov trpi zaradi atopije, povzročene z okoljskimi alergeni[8]. Prehranske alergije so redkejše: v pregledih literature je ugotovljeno, da le približno 1–2 % psov, ki obiščejo veterinarja, in manj kot 1 % mačk trpi za pravo prehransko alergijo[9]. Po drugi strani pa pri tistih ljubljenčkih, ki imajo kronične kožne simptome (srbenje, izpuščaje ipd.), se kar velik delež izkaže za odzivnega na hrano: v različnih študijah je celo 9–40 % psov in 12–21 % mačk s kroničnim srbenjem imelo prehranske alergije[9]. To pomeni, da ima hrana pomembno vlogo pri boleznih mnogih kožnih težav pri ljubljenčkih, čeprav so popolnoma prehransko povzročene alergije v celotni populaciji dokaj redke.

Od kod izvirajo alergije? Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na snov, ki bi morala biti običajno nenevarna. Dedna nagnjenost igra veliko vlogo – pri določenih pasmah, kot so labradorci, nemški ovčarji, francoski buldogi in westie terierji, se pogosto pojavljajo tako atopične kožne bolezni kot tudi prehranske preobčutljivosti[10]. Okoljski dejavniki, oslabitev zaščitne plasti kože (bariera) in ponavljajoča se izpostavljenost alergenom (kot so določena cvetnega prahu ali splošno beljakovine v prehrani) lahko sprožijo simptome. Tudi mačke lahko razvijejo atopijo in prehranske alergije, čeprav je manj raziskav o mehanizmih atopije pri mačkah[11]. Ključno je razumeti, da so alergije kronične težave – same od sebe ne izginejo, vendar se simptomi lahko obvladujejo z izogibanjem sprožilcem alergije in po potrebi z zdravili. Pri zdravljenju prehranske alergije se izogibamo snovem, ki povzročajo simptome, in prvi korak je ugotoviti, za katero snov gre, z eliminacijsko dieto.

Labradorec trpi za atopijo in srbenjem

Simptomi alergije na hrano in najpogostejši alergeni

Simptomi: Najpogostejši simptom alergije na hrano pri hišnih ljubljenčkih je in s tem povezani kožni simptomi. Pri psih alergija na hrano pogosto povzroča podobne srbeče kožne težave kot atopija: pes se lahko praska in liže, zlasti tace, ušesa, smrček, trebuh in zadnji del, na koži pa se pojavijo rdečica, mozolji, izpadanje dlake ali vnetja[12]. Ponavljajoče se vnetje zunanjega ušesa je pri psih pogost znak kronične alergije (tako zaradi hrane kot okolja)[13]. Pri mačkah se srbenje, povezano s hrano, pogosto kaže kot praskanje po glavi in vratu ter splošno draženje kože; lahko tudi prekomerno ližejo svojo dlako, kar vodi do lomljenja dlak ali plešastih lis[14]. Tako pri mačkah kot psih se alergijski kožni simptomi včasih lahko pojavijo kot različne kožne reakcije, kot so koprivnica, oteklina (angioedem) ali hot spot izpuščaji, vendar so ti pri alergiji na hrano redkejši[15].

Pri mnogih hišnih ljubljenčkih z alergijo na hrano se poleg težav s kožo pojavijo tudi simptomi prebavnega trakta. Najpogostejši so kronična ali občasna driska, mehke blato, povečana potreba po odvajanju blata (več kot ~3-krat na dan), napihnjenost in včasih bruhanje[16]. Pri nekaterih ljubljenčkih so edini simptomi lahko povezani z črevesjem – na primer mačka lahko pogosto bruha ali ima pes stalne prebavne težave brez izrazitih kožnih simptomov. Zaradi tega je pomembno upoštevati vse simptome: sam srbenje ali samo driska ne izključujeta alergije na hrano. Alergije lahko tudi poslabšajo učinke druga druge; na primer približno 30 % hišnih ljubljenčkov z alergijo na hrano ima hkrati atopijo[17], kar lahko povzroči močnejše in bolj raznolike simptome.

Najpogostejši alergeni: Hišni ljubljenček lahko razvije alergijo na praktično katerikoli beljakovinski sestavni del hrane. Pri psih so po raziskavah najpogostejši prehranski alergeni goveje meso, mlečni izdelki, piščanec, pšenica in jagnjetina, nekoliko pa tudi soja, koruza, jajca, svinjina, ribe in riž[18][19]. Pogostost je deloma pojasnjena s tem, da so ti sestavni deli zelo pogosti surovinski materiali v pasji hrani[20]. Pri mačkah pa so kot vzroki za prehranske alergije poudarjeni goveje meso, ribe in piščanec[18]. Prav tako pšenica, koruza, mlečni izdelki in jagnjetina spadajo med prijavljene alergene pri mačkah, čeprav redkeje[21]. Po mnenju finskih veterinarjev so najpogostejši povzročitelji prehranske alergije prav pogosto uporabljene beljakovine: "goveje meso, mlečni izdelki, piščanec, jagnjetina, ribe, jajca, koruza, pšenica in soja"[22]. Dobro je vedeti, da je alergija na žita pri hišnih ljubljenčkih precej redkejša kot alergija na živalske beljakovine[23]. Preobčutljivost na gluten v žitih je pri psih možna (pri določenih pasmah, kot je pšenični terier), vendar je pri večini prehranskih alergikov krivec nek živalski sestavni del.

Alergija se običajno razvije na hrano, ki jo je ljubljenček jedel dolgo časa – imunski sistem potrebuje čas, da se občutljivo odzove. Zato lahko tudi mlado žival ima alergijo na že znano hrano, alergija pa se ne pokaže nujno takoj po začetku nove hrane[24]. Tipično se alergije na hrano začnejo v mladosti odrasle živali (približno med 1. in 4. letom), vendar se lahko alergija na hrano pojavi prvič tudi pri zelo mladem mladiču (<6 mesecev) ali pri starejši živali[24]. Za razliko od atopije ni posebne prekomerne zastopanosti alergij na hrano pri nobenem spolu[25]. Pri nekaterih pasmah (npr. nemški ovčar, labrador, westie) je alergija na hrano pogostejša kot povprečno[10], vendar se alergija lahko pojavi pri vseh pasmah.

Labradorec liže svojo tačko

Izvedba eliminačne diete v praksi

Cilj eliminačne diete je najti za ljubljenčka takšno prehrano, ki ne povzroča alergijskih simptomov in potrditi diagnozo alergije na hrano z izpostavitvenim testom. Spodaj je korak za korakom priporočeni postopek, ki ga veterinarji svetujejo za izvedbo eliminačne diete pri psu ali mački[26][27]. Načrt je priporočljivo izdelati skupaj z veterinarjem, da ljubljenček med preizkusom dobi vse potrebne hranilne snovi. Ne pozabite, da je med dieto treba biti izjemno natančen: že majhna količina prepovedane hrane lahko pokvari rezultate preizkusa[28].

Izbira prehrane: Pri eliminačni dieti se ljubljenčka preusmeri na uživanje le ene nove hrane, ki je še nikoli prej ni jedel. Obstajajo tri možnosti: (1) posebna popolna krma z le eno novo vrsto živalskih beljakovin (in enim ogljikovim hidratom)[29], (2) posebna hrana, kjer so beljakovine razgrajene s hidrolizo na tako majhne delce, da jih telo ne prepozna kot alergene[30], ali (3) domača dieta iz enega novega mesa in enega novega rastlinskega ali žitnega vira[31][7].

Veterinarji lahko priporočajo na primer hipoalergene gotove hrane, ki so na voljo v veterinarskih ambulantah (kot so Royal Canin Anallergenic/Hypoallergenic, Hill's z/d)[30] ali enoproteinske diete z omejenim seznamom sestavin (kot so jelen-krompir-osnovane diete)[32]. Vendar pa mnogi lastniki raje uporabljajo naravno hrano, zato je dobra izbira domača hrana ali kakovostna enoproteinska popolna hrana iz novega vira beljakovin. Najpomembneje je, da je izbrana prehrana popolnoma nova za ljubljenčka (alergeni, na katere je ljubljenček že občutljiv, ne smejo biti vključeni)[7] in po možnosti popolna hrana, ki zagotavlja živali vse potrebne hranilne snovi tudi dolgoročno[29].

Kot primer naravnih in enostavnih možnosti hrane za eliminacijsko dieto lahko omenimo Mr.Bones Dry BARF -polnovredne hrane iz izbora Muotitassu, ki vsebujejo le en vir živalskih beljakovin in jasno omejeno sestavo. Te zračno sušene hrane so na voljo v več okusih, kot so: divji jelen, puran, muflon, govedo, piščanec in Iberijski prašič (divji prašič) – vse recepture vsebujejo 90 % mesa in 0 % žit ali umetnih dodatkov. Monoproteinska, omejena vsebina olajša upravljanje alergenov. Opomba: Vedno preverite na deklaraciji izdelka, da hrana ne vsebuje nobene surovine, ki je bila prej dana ljubljenčku (npr. nekatere divjačinske hrane lahko vsebujejo majhne količine govejih surovin, kot so želodci, za izboljšanje okusa[35]). Po potrebi lahko zadevo preverite pri nas.

Ko je primerna dietna hrana izbrana, nadaljujte na naslednji način:


  1. Prehod na novo hrano: Preklopite hrano za hišnega ljubljenčka postopoma na izbrano eliminacijsko dieto, po možnosti v nekaj dneh[36]. Nenadna sprememba prehrane lahko sama povzroči prebavne težave, zato postopni prehod pomaga preprečiti nepotrebne simptome. Ko je ljubljenček popolnoma na novi hrani, zabeležite začetni dan eliminacijske diete. (Če je imel ljubljenček zdravljenja za kožne ali ušne vnetja, se za uradni začetek diete šteje šele dan, ko je koža pozdravljena in so zdravila prenehana[6].)
  2. Faza diete – stroga 8–12-tedenska eliminacijska faza: Hranite ljubljenčka izključno z izbrano eliminacijsko dieto vsaj 8 tednov (v nekaterih primerih 10–12 tednov, če je simptom le srbenje kože)[37][26]. Nič drugega ne smete dati za jesti v tem času. Bodite pozorni na vedenje celotne družine in okolice: ljubljenček ne sme skrivaj jesti hrane drugega psa, ostankov hrane, ki so padli na tla, ali koščkov hrane, ki jih dajejo ljudje. Pustite poslastice, žvečilne kosti, priboljške in prehranske dodatke na pavzi – po potrebi lahko ljubljenčka nagradite z majhnimi količinami njegove diete kot priboljšek[38]. Prav tako je treba paziti na na primer požirljive zdravila ali vitamine, ki vsebujejo okus piščančje jeter ali podobno[28]. Ljubljenček sme piti samo vodo (ne mleka ali kakršnih koli dodanih okusov)[39]. Namen stroge diete je, da se ljubljenčkovo telo očisti prejšnjih alergenov in da se morebitni alergijski simptomi pomirijo. Med dieto je priporočljivo voditi dnevnik simptomov – tedensko zabeležite stanje kože ljubljenčka, jakost srbenja, stanje ušes, kakovost blata itd., da boste lahko opazili napredek. Pogosto srbenje kože začne popuščati po 4–6 tednih, in približno po 8 tednih se večina prehranskih alergikov pozitivno odzove na dieto[9]. Če je bil simptom le želodčna težava, lahko okrevanje poteka hitreje (v 2–3 tednih)[40]. Ne prekinjajte diete, tudi če se simptomi izboljšajo – pomembno je, da poskus izvedete do konca vsaj priporočanega obdobja, da je rezultat zanesljiv.
  3. Faza izpostavljenosti – vrnite se na prvotno hrano: Ko je dieta izločanja trajala dovolj dolgo in so simptomi ljubljenčka očitno izboljšani, je čas, da preverite obstoj alergije. Veterinarji priporočajo, da izvedete ponovno izpostavljenost: vrnite prvotno prehrano ljubljenčka (tj. hrano/prigrizke, ki jih je ljubljenček jedel pred dieto) nazaj v običajno prehrano[41]. Nato opazujte, ali se simptomi vrnejo. Pri alergičnem ljubljenčku se simptomi običajno ponovijo v nekaj dneh po začetku izpostavljenosti, vendar lahko v nekaterih primerih traja tudi 1–2 tedna, preden se srbenje ali drugi simptomi ponovno poslabšajo[42]. Zabeležite, kaj in kdaj je ljubljenček prejel v fazi izpostavljenosti ter ali so se pojavili simptomi. Če v dveh tednih ni nobenih sprememb, prvotna hrana verjetno ni povzročila simptomov in poskus diete je negativen (tj. alergije na hrano ni bilo mogoče ugotoviti z vsaj testirano dieto).
  4. Ocena rezultatov: Če se simptomi hišnega ljubljenčka vrnejo med izpostavljenostjo, to potrjuje, da gre za alergijo ali preobčutljivost na hrano[42][43]. V tem primeru se vrnemo na hrano iz eliminačne diete in ponovno počakamo, da se simptomi umirijo (to lahko traja od nekaj tednov do meseca)[44]. Če pa se simptomi niso vrnili med izpostavljenostjo, hišni ljubljenček ni alergično reagiral na prvotno hrano. V tem primeru je smiselno razmisliti o drugih vzrokih: mnoge kožne težave so na primer posledica atopije ali drugačne hrane, ki ni bila testirana. Če je žival med dieto kazala enake simptome kot prej, je alergija na hrano malo verjetna – priporočljivo je posvetovanje z veterinarjem glede nadaljnjih preiskav ali druge vrste eliminačne diete z drugo hrano[45][46].
  5. Prepoznavanje alergena: Z zgoraj opisanimi koraki ugotovimo, ali ima hišni ljubljenček alergijo na hrano ali ne. Če je alergija potrjena, je naslednje vprašanje na kateri snov je ljubljenček alergičen. Nekateri lastniki ne menijo, da je potrebno natančno ugotoviti, katera sestavina je povzročitelj, ampak hranijo svojega ljubljenčka naprej le s tisto dieto, ki očitno ustreza (če gre za popolno hrano, je to mogoče varno izvajati tudi na dolgi rok[47]). Pogosto pa je koristno prepoznati alergen, da je prehrani zagotovljena večja raznolikost. Ugotavljanje poteka v praksi z preizkušanjem sestavin hrane: kot osnovo se vrne varna hrana iz časa eliminačne diete in se ji doda ena testirana surovina naenkrat za približno dva tedna[48][49]. Na primer, začnemo s proteini – hišnemu ljubljenčku damo na primer piščanca poleg eliminačne hrane za dva tedna in spremljamo, ali se pojavijo simptomi. Če ne, piščanec verjetno ni vzrok alergije; nato preizkusimo naslednjo sestavino. Če se pojavijo simptomi, je bil najden verjeten alergen, preizkus se takoj prekine in se vrne nazaj na varno hrano, da simptomi popustijo pred naslednjo sestavino. Tako postopoma testiramo in s časom ugotovimo, katere mesne, žitne in druge sestavine ljubljenček prenaša in katere povzročajo alergijo. Rezultat pomaga sestaviti trajno prehrano za ljubljenčka bodisi iz komercialnih hipoalergenih hran ali domače hrane s primernimi recepti[50][51].

Shiba, ki trpi za atopijo, leži v svoji postelji

Nasveti za uspeh pri eliminacijski dieti


  • Načrtujte vnaprej in bodite dosledni. Iskanje primerne hrane za eliminacijsko dieto lahko zahteva trud. Posvetujte se z veterinarjem o možnostih in izberite hrano, ki jo lahko zagotovite v zadostni količini za celotno trajanje diete. Ko dieta začne, strogo upoštevajte pravila – že en "skrivni prigrizek" lahko pri alergičnem psu povzroči simptome za več tednov, kar lahko izniči zanesljivost preizkusa. Vsem družinskim članom povejte o pomenu diete, da nihče ne hrani ljubljenčka skrivaj z drugo hrano.
  • Vodenje dnevnika simptomov. Tedensko zabeležite počutje ljubljenčka (stanje kože, stopnja srbenja, izpadanje dlake, čistoča ušes, kakovost blata, bruhanje itd.). Tako lahko objektivno ocenite, ali je eliminacijska dieta v pomoč. Veliko ljubljenčkov potrebuje 6–8 tednov, da se alergijski simptomi izboljšajo[27], zato bodite potrpežljivi – hitrih rezultatov ni vedno mogoče pričakovati. Dnevnik je koristen tudi za veterinarja, ko pregledujete rezultate.
  • Poskrbite za spremljajoče težave. Če ima ljubljenček srbeče izpuščaje, sekundarne bakterijske ali glivične okužbe ali na primer vnetje ušes, bo verjetno potreboval zdravljenje teh težav na začetku diete. Izboljšanje alergične kože se pospeši, ko se vnetja zdravijo ne glede na težavo. Na začetku eliminacijske diete veterinar pogosto predpiše zdravila ali šampone za lajšanje srbenja, da se izboljša počutje ljubljenčka – ta se običajno lahko prenehajo proti koncu diete, ko se vidi, ali pomaga samo prehrana[52]. Prav tako je dobro, da so antiparazitna zdravila (za bolhe, črevesne gliste) posodobljena.
  • Pravilno izberite priboljške in žvečilke. Med dieto se izogibamo vsem živilom, ki ne spadajo v prehrano[28]. Psu ponudite za žvečenje na primer najlonske ali gumijaste igrače namesto pravih kosti. Če želite dati priboljške, lahko običajno uporabite dietno hrano samo: mnogi ljubljenčki imajo radi brikete ali sušene mesne koščke kot priboljšek, ko jih ponudite iz roke. Prav tako lahko uporabite 100% suho meso iste beljakovine (brez dodatkov) – na primer, če je dieta samo jelen, lahko kot nagrado ponudite majhne koščke sušenega jelenjega mesa, da ohranite linijo. Pri Mr.Bones priboljških najdete dobre alternative iste beljakovine, zato lahko sestavite manj omejujoč set: Dry BARF hrana, priboljški in prigrizki. Po potrebi nas prosite za pomoč.
  • Spremljajte težo in splošno stanje hišnega ljubljenčka. Eliminacijska dieta lahko povzroči spremembe v teži ljubljenčka, zlasti če se prehrana popolnoma spremeni. Redno stehtajte ljubljenčka in ocenite, ali je njegova idealna teža ostala nespremenjena – po potrebi prilagodite količino hrane po navodilih veterinarja. Prav tako zagotovite, da je dietna hrana popolna hrana (vsebuje potrebna hranila v pravem razmerju). Na primer, pri domači in surovi prehrani je pomembno dodati potrebne vitamine in minerale po receptu strokovnjaka, da dolgotrajna eliminacijska dieta ne povzroči pomanjkljivosti[31]. Kakovostna pripravljena popolna hrana (kot so hipoalergene hrane veterinarjev ali kakovostni monoproteinski sušeni BARF) je uravnotežena in varna tudi kot večmesečni kurativni režim.

Za konec

Ugotavljanje alergij in atopičnih težav zahteva potrpežljivost, vendar je z uspešno eliminacijsko dieto mogoče doseči pomembno olajšanje v življenju ljubljenčka. Če eliminacijska dieta potrdi alergijo na hrano, je v prihodnje pomembno izogibati se prepoznanim alergenom v prehrani ljubljenčka. Na srečo je danes na voljo veliko možnosti tudi za alergične ljubljenčke: obstajajo hipoalergene specialne hrane, naravne hrane na osnovi novih beljakovin ter različni viri beljakovin (tudi redkejši, kot so divjačina, žuželke, konjske beljakovine itd.), iz katerih je mogoče sestaviti varno prehrano. Posvetujte se z veterinarjem o dolgoročni prehrani vašega ljubljenčka – cilj je, da kljub alergiji pes ali mačka ostane brez simptomov in dobi raznoliko prehrano. In čeprav vaš ljubljenček ni alergičen na hrano, ne pozabite, da je raznolikost v prehrani dobra: zmanjša tveganje za preobčutljivost na eno samo beljakovino in olajša morebitno izvajanje prihodnjih eliminacijskih diet, če je ljubljenček navajen jesti več različnih beljakovin. Zaradi naraščanja alergij je pomembno resno jemati simptome ljubljenčka in poiskati pomoč – tako bomo skupaj z ljubljenčkom ugotovili, katera pot vodi do bolj zdravega, brezsrbečega vsakdana.

Viri:

Klinika za male živali Kaarina: Navodila za domačo oskrbo eliminacijske diete – pes in mačka[1][54][7][32][45]

FirstVet: Koiran eliminaatiodieetti ja sen toteutus[29][40][41][44][48]

Merck Veterinary Manual: Cutaneous Food Allergy in Animals[9][18][10]

Clinical & Translational Allergy (2018): Atopic dermatitis in cats and dogs[8]

Evidensia Eläinlääkäriasemat: Koiran ruoka-aineallergia[22]

Muotitassu (Mr.Bones Dry BARF sestavine izdelkov)[33][34]

Muotitassu (Mr.Bones 100% jelenje priboljške)[53]

[1] [5] [6] [7] [27] [32] [36] [37] [45] [46] [49] [50] [51] [54] Navodila za domačo oskrbo pri eliminacijski dieti – pes in mačka - Kaarinan Eläinlääkäriasema Oy

https://kaarinanell.fi/ajankohtaista/ohje/kotihoito-ohjeeliminaatiodieetti-koira-ja-kissa-2/

[2] [3] [26] [28] [29] [30] [31] [38] [39] [40] [41] [42] [43] [44] [47] [48] Eliminacijska dieta za pse in njena izvedba | FirstVet

https://firstvet.com/fi/artikkeleita/kuinka-toteuttaa-eliminaatiodieetti-koiralle

[4] [9] [10] [12] [13] [15] [16] [18] [19] [20] [21] [24] [25] Kožna alergija na hrano pri živalih - Integumentarni sistem - Merck Veterinary Manual

https://www.merckvetmanual.com/integumentary-system/food-allergy/cutaneous-food-allergy-in-animals

[8] [11] [14] Atopijski dermatitis pri mačkah in psih: zahtevna bolezen za živali in lastnike | Klinična in translacijska alergija | Celoten besedilo

https://ctajournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13601-018-0228-5

[17] Alergije na hrano pri psih v primerjavi s sezonskimi alergijami - Princess Animal Hospital

https://www.princessanimalhospital.com/resources/blog/september-2020/dog-food-allergies-vs-seasonal-allergies

[22] Alergija na hrano pri psih - Evidensia Eläinlääkäriasemat

https://evidensia.fi/hoitovinkit/koiran-ruoka-aineallergia/

[23] Ali ima moj pes alergijo na hrano? Simptomi in pogostejše alergije ...

https://saraderm.fi/onko-koirallani-ruoka-aineallergia-oireet-ja-yleisemmat-allergian-aiheuttajat/

[33] [34]  Dry BARF Iberijski prašič – brezžitarna popolna hrana za pse - Muotitassu

https://muotitassu.fi/collections/uutuudet/products/mr-bones-dry-barf-iberian-sika-koiralle

[35]  Dry BARF divji jelen – brezžitarna popolna hrana za pse - Muotitassu

https://muotitassu.fi/collections/uutuudet/products/mr-bones-barf-villi-peura

[52] Pet nasvetov za uspeh pri eliminacijski dieti za pse - Aures iho

https://www.aureselainlaakarit.fi/viisi-vinkkia-koiran-eliminaatiodieetin-onnistumiseen/

[53]  Mr.Bones – Muotitassu